Ob cepitvi jeder v jedrskem gorivu (uran 235) nastajajo cepitveni produkti. To so srednje težka jedra, ki ostajajo v strukturi gorivnih elementov. Ta nestabilna jedra po poti naravnega razpada prehajajo v stabilnejša jedra. Ob tem se sproščajo različne oblike radioaktivnega sevanja (α, β, γ). Govorimo o radioaktivnem razpadu, ki pri različnih cepitvenih produktih poteka z različno hitrostjo. Proces je nadzorovan in brez vplivov na okolje, dokler poteka znotraj načrtovanih varnostnih pregrad, ki so ključen element jedrske varnosti.

V sredici jedrskega reaktorja, ki obratuje daljše obdobje, se kot rezultat cepitve in radioaktivnega razpada cepitvenih produktov vzpostavi značilna uravnotežena izotopska sestava sredice. Radioaktivni izotopi, ki nastajajo z obratovanjem elektrarne, se ohranjajo v gorivnih elementih tudi potem, ko so ti izrabljeni in skladiščeni ali trajno odloženi. Naravni razpad nekaterih izotopov je časovno zelo dolg. Nekateri najbolj pogosti cepitveni produkti – radioaktivni izotopi, ki nastajajo z obratovanjem reaktorja in se akumulirajo v jedrskem gorivu, so: ksenon, kripton, jod, cezij, kobalt, stroncij.