| 1789 |
|
 |
Martin Heinrich Klaproth (1743-1817) odkrije uran. Klaproth je že kot študent farmacije v Berlinu ustanovil svoj laboratorij (1775), kjer je v rudi, tako imenovanem smolovcu, odkril uran. Nov element periodnega sistema je poimenoval po planetu, ki so ga odkrili le osem let prej. Poleg urana je Klaproth odkril še cirkonij in titanij. Leta 1802 je postal profesor kemije na Univerzi v Berlinu. |
| 1808 |
|
 |
John Dalton (1766-1844), znan kot zagovornik atomistične teorije, odkrije, da so molekule in vse snovi sestavljene iz atomov. Beseda atom je grškega izvora: atomos, a- "ne" + tomos – "rez" in označuje nedeljivost, čeprav danes vemo, da so atomi pravzaprav sestavljeni iz manjših delcev: protonov, nevtronov in elektronov, ti pa iz elementarnih delcev kvarkov.
Po Daltonu poznamo tudi človeško nezmožnost za razlikovanje barv - daltonizem. Leta 1794 je objavil prvi znanstveni članek o barvni slepoti; tudi sam je bil barvno slep.
|
| 1896 |
|
 |
Antoine Henri Becquerel (1852-1908) pri preučevanju fosforescence uranovih soli po naključju odkrije radioaktivno lastnost urana. Radioaktivnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade. Pri razpadu nastane drugo jedro, obenem pa se sprosti še visoko energijski delec. Za svoje odkritje je leta 1903 skupaj s Pierrom Curiejem in Marie Skłodowsko-Curie prejel Nobelovo nagrado za fiziko. |
| 1905 |
|
 |
Albert Einstein (1879-1955) odkrije, da sta snov in energija enakovredni. V določenih količinah lahko masa postane energija, energija pa masa (E=mc2). Ta enakovrednost je del relativnostne teorije. |
| 1913 |
|
 |
Niels Bohr (1885-1962) velja za enega izmed botrov kvantne mehanike. V svoji atomski teoriji razloži elektromagnetno sevanje kot posledico gibanja delcev – elektronov med "energijskimi nivoji" v atomu. Za svoj model atoma je leta 1922 prejel Nobelovo nagrado za fiziko. Bohr se je ves čas zavzemal za miroljubno uporabo atomske energije. |
| 1919 |
|
 |
Ernest Rutheford (1871-1937) utemelji znanost o radioaktivnosti in razcepi atom. Velja za očeta atomske fizike. Ukvarjal se je z razcepom atoma, kar je imenoval "igranje s frnikolami", ter odkril njegovo notranjo strukturo. Razvijal je tudi teoretične koncepte in terminologijo – proton, alfa-delci in nevtron so njegovi izrazi. Za svoje dosežke je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado za kemijo. |
| 1939 |
|
 |
Otto Hahn (1879-1968) v Nemčiji izvede prvo dokazano cepitev jeder težkih elementov. |
| 1942 |
|
 |
2. decembra raziskovalcem pod vodstvom Enrica Fermija (1901-1954) uspe izvesti prvo nadzorovano verižno reakcijo v poskusni napravi, ki so jo imenovali Chicago Pile 1. |
| 1951 |
|
 |
Decembra zasvetijo prve štiri žarnice, ki jih je napajala električna energija, proizvedena s pomočjo jedrskega reaktorja EBR-1 v Idaho Falls, ZDA. |
| 1953 |
|
 |
Junija je uspešno preizkušen prvi jedrski reaktor za pogon podmornic. Prvi jedrski podmornici sta bili Nautilus in Seawolf. |
| 1954 |
|
 |
V Obninsku v Sovjetski zvezi prične delovati prva jedrska elektrarna na svetu. |
| 1956 |
|
 |
Zagon prve elektrarne z reaktorjem, hlajenim s plinom, v Calder Hallu v Veliki Britaniji predstavlja začetek britanskega jedrskega programa. |
| 1958 |
|
 |
Prične delovati prva komercialna jedrska elektrarna Shippingport, ki jo je zgradil Westinghouse. |
| 1960 |
|
| |
Blizu Chicaga v ZDA začne obratovati prva komercialna elektrarna z vrelnim reaktorjem Dresden. |
| 1962 |
|
| |
Električno energijo začne dobavljati prva kanadska jedrska elektrarna NPD. |
| 1965 |
|
|
V Franciji po ameriški licenci prvič proizvedejo električno energijo s pomočjo jedrskega reaktorja.
|
| 1972 |
|
| |
V Oklu v zahodni Afriki odkrijejo naravni jedrski reaktor, kjer teče spontana verižna reakcija. |
