O nas
Dolgoročnost za trajnostni razvoj

Po uspešnem 31. gorivnem ciklusu se bo v NEK začel redni remont

V Nuklearni elektrarni Krško (NEK) zaključujemo 31. gorivni ciklus, ki se je začel s ponovno vključitvijo elektrarne v omrežje po končanem remontu 29. oktobra 2019. V četrtek, 1. aprila 2021, se bo z izključitvijo elektrarne iz omrežja začel redni remont, ki bo trajal dober mesec dni.

V obdobju med dvema remontoma smo dosegli in presegli zastavljene cilje. Elektrarna je ob doslednem upoštevanju vseh upravnih omejitev in visokih standardov jedrske industrije proizvedla 8.569.986,75 megavatnih ur električne energije, kar je 1,84 odstotka več od načrtovanega. Lani je drugič v obratovalni dobi presegla proizvodnjo 6 milijard kilovatnih ur električne energije; njen kazalec razpoložljivosti je bil 99,6 odstotka. S svojo stabilnostjo in zanesljivostjo obratovanja je pomembno prispevala k nemoteni preskrbi z električno energijo – njeno nepogrešljivost za delovanje družbenih sistemov je izpostavila pandemija. Sočasno so, z izjemo lanskih pomladnih mesecev, intenzivno potekala dela projektov Programa nadgradnje varnosti.

Na doseženo smo še posebej ponosni, saj je pandemija močno ohromila gospodarstvo in logistično infrastrukturo na globalni ravni ter z zaščitnimi ukrepi za preprečitev širjenja okužb dodala novo zahtevnost delovnim procesom.

Remont 2021 – zahteven po obsegu in vsebini ter v negotovih razmerah razvoja epidemije

Remont je delovno izjemno intenzivno in logistično zahtevno obdobje zaradi obsega in kompleksnosti del ter števila izvajalcev ­– 4000 delovnih nalogov je pripravljenih za letošnji remont, vseh remontnih aktivnosti pa je okoli 40.000. Vsa dela vodijo in nadzirajo zaposleni v NEK, pri remontnih delih pa bo sodelovalo približno 1800 delavcev iz domačega okolja, Hrvaške in Slovenije, pa tudi izvajalci specifičnih del v jedrski industriji iz mednarodnega okolja. Epidemiološka situacija in negotovosti z njenim razvojem so še dodaten izziv. Skupen cilj vseh je kakovostna izvedba del ob dobrem sodelovanju vseh, kar bo temelj za varno in zanesljivo obratovanje elektrarne v naslednjem gorivnem ciklusu.

Med remontom bomo zamenjali 56 od 121 gorivnih elementov s svežimi. Izvedli bomo obsežen standardni program vzdrževanja in preverjanja strojne, električne in merilno-regulacijske opreme ter z nadzornimi testi preverili in zagotovili, da so sistemi, strukture in komponente sposobne opraviti svojo nalogo. V okvir preventivnega vzdrževanje spada remont pomožne črpalke napajalne vode; zamenjali bomo sklop motorja na dizelskem generatorju 2 ter izvedli inšpekcije iz naslova 10-letnega inšpekcijskega pregleda komponent primarnega sistema oziroma delov reaktorja z neporušnimi preiskavami. Z metodo vrtinčnih tokov bomo pregledali polovico cevnih snopov uparjalnikov. Zamenjali bomo motor reaktorske črpalke z obnovljenim. Izvedli bomo remont visokotlačne turbine in turbinskih ventilov ter opravili redno čiščenje cevnega snopa obeh uparjalnikov, inšpekcijski pregled cevnega snopa kondenzatorja in popravili dno enega od dveh rezervoarjev za kondenzatno vodo.

Program nadgradnje varnosti se zaključuje

Tehnološke posodobitve – na podlagi lastnih in tujih obratovalnih izkušenj ter priporočil in upravnih zahtev –, ki jih ni možno opraviti med obratovanjem, so stalnica remontov. Letos je načrtovanih 13 večjih tehnoloških posodobitev. Končana bo modifikacija drenaž na linijah tesnilne vode od reaktorskih črpalk – med prejšnjim remontom so bili vgrajeni drenažni cevovodi s pripadajočimi ventili za eno od dveh črpalk, letos bodo še za drugo. Končuje se tudi sanacija oziroma navarjanje na erozijo odpornejšega sloja v glavnih cevovodih med visokotlačno turbino ter ločevalniki vlage in pregrelniki pare. V kondenzator bodo vgrajene magnetne strukture, ki bodo zadržale kovinske delce in preprečevale njihovo potovanje skozi sistem ter zmanjšale degradacijske procese. Izpeljana bo tudi modifikacija na dovodu pare za parno gnano črpalko pomožne napajalne vode, ki bo omogočala kontinuirano odvajanje kondenzata iz obeh prog glavnih parnih dovodov na črpalko.

Glavnina posodobitev je del projektov Programa nadgradnje varnosti, ki izhaja iz naukov industrije po dogodkih na Japonskem 2011 in upravnih zahtev ter obsega vgradnjo dodatnih varnostnih sistemov za zagotavljanje hlajenja sredice v reaktorju in izrabljenega goriva; projekti pomenijo še večjo odpornost elektrarne na naravne in druge malo verjetne dogodke. Z gradnjo dodatnih sistemov bo NEK po varnostnih merilih primerljiva z novimi jedrskimi elektrarnami. Dolgoročni program smo zaradi zahtevnosti razdelili v tri faze. Med letošnjim remontom bodo preizkušeni in na obstoječe sisteme elektrarne priključeni sistemi iz tretje faze. Med njimi so nov neodvisni sistem za hlajenje sredice in zadrževalnega hrama, alternativni sistemi za varnostno vbrizgavanje, alternativni sistem za polnjenje uparjalnikov in električno napajanje nove, posebej utrjene varnostne zgradbe. Poleg tega bo po projektu nadgradnje varnosti na reaktorski črpalki vgrajen sklop visokotemperaturno odpornih tesnil.

Začela se je gradnja suhega skladišča izrabljenega goriva

Pomembna varnostna nadgradnja je tudi suho skladiščenje izrabljenega goriva, ki v svetu velja kot najbolj ustrezno in razširjeno začasno skladiščenje. Je prehod od aktivnih rešitev k pasivnim, saj za zagotavljanje hlajenja ni treba nobene dodatne naprave, sistema ali energenta. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja smo v začetku marca začeli s pripravo gradbene jame za suho skladišče. Tlorisne dimenzije zgradbe bodo 50 x 70 metrov, debelina armirane betonske temeljne plošče 1,75 metra, debelina zunanjih armiranobetonskih sten 0,8 metra, njihova višina pa 6 metrov. Nad betonskimi stenami bo 14 metrov jeklene konstrukcije. V zgradbi bodo uskladiščeni odporni, nepropustni zabojniki z izrabljenimi gorivnimi elementi.

Dolgoročno obratovanje NEK za preobrazbo elektroenergetike in vzdržen prehod v podnebno nevtralnost

Z dobrim vzdrževanjem in premišljenim posodabljanjem opreme med obratovanjem elektrarne ter Programom nadgradnje varnosti v NEK izpolnjujemo pogoje za dolgoročno obratovanje elektrarne. Pred nami so upravni postopki oziroma pregledi; njihovi pozitivni rezultati bodo potrdili možnost podaljšanja obratovalne dobe elektrarne za dvajset let. Lani so se v skladu s predpisi začele priprave na občasni varnostni pregled, ki je dopolnilno orodje pri stalnem upravnem nadzoru varnosti, ki ga z rednimi in izrednimi pregledi zagotavlja Uprava RS za jedrsko varnost. Po obsežnem in zahtevnem občasnem varnostnem pregledu (prvi je bil leta 2003, drugi 2013) Uprava RS za jedrsko varnost izda odločbo, ki potrjuje, da NEK izpolnjuje pogoje iz obratovalnega dovoljenja glede zagotavljanja sevalne in jedrske varnosti ter da lahko nadaljuje obratovanje naslednjih 10 let. Začeti tretji pregled bo preverjal izpolnjevanje teh pogojev do leta 2033, ko bo na vrsti četrti. Varnost dolgoročnega obratovanja elektrarne bo pregledala tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo v okviru misije pre-SALTO (Safety Aspects of Long Term Operation). V skladu s sklepom Agencije Republike Slovenije za okolje pa poteka postopek presoje vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za dolgoročno obratovanje elektrarne.

Prepričani smo, da bomo uspešno končali vse postopke, saj smo elektrarno v vseh letih delovanja vodili strokovno, jo skrbno vzdrževali in stalno posodabljali. Naša vizija dolgoročnega obratovanja NEK v kombinaciji z obnovljivimi viri zagotavlja energetsko varnost, dostopnost električne energije za gospodarstvo in gospodinjstva ter razvoj elektroenergetike. S svojo usmerjenostjo v preobrazbo in razogljičenje ta postaja vse pomembnejši del širšega področja zagotavljanja energije.

Novica

Poročilo o delovanju NEK za oktober 2021

Več
Zanimivost

Slovenija v letu 2021 na lestvici energetske trileme ostaja med dvajseterico najboljših na svetu

Zanesljivost oskrbe
Več
Novica

Slovenska in hrvaška stran na rednem srečanju meddržavne komisije NEK

Več