O nas
Dolgoročnost za trajnostni razvoj

Zaključen 25. gorivni ciklus, začenja se remont

NEK uspešno zaključuje 25. gorivni ciklus, ki se je začel po zaključku remonta 5. novembra 2010. To je peti zaporedni 18-mesečni gorivni ciklus. Elektrarna je obratovala varno in stabilno s polno zmogljivostjo v okviru načrtovanih ciljev ob doslednem upoštevanju omejitev vplivov na okolje. V 25. gorivnem ciklusu je NEK proizvedla 8 517 499 MWh neto električne energije. Planirana je bila proizvodnja 8 571 000 MWh.

Tekočinski in plinski izpusti radioaktivnih snovi so bili tudi v 25. gorivnem ciklusu pod dovoljeno upravno omejitvijo, prav tako so bili znotraj omejitev toplotni vplivi na reko Savo. NEK je obratovala v skladu z zahtevami slovenske zakonodaje ter skladno z visokimi standardi, ki veljajo v svetu. Odgovoren odnos elektrarne do okolja potrjuje pozitivna ocena zunanje presoje skladnosti sistema kakovosti v NEK s standardi ISO 14001. Presoja je pokazala, da v NEK skrbno ravnamo z okoljem. Ravno tako je bila potrjena dobra praksa in delovanje internih laboratorijev NEK, ki merijo radioaktivnost tekočinskih in plinskih izpustov iz NEK ter individualne doze posameznikov, saj so presoje s strani Slovenske akreditacije potrdile skladnost njihovega delovanja z laboratorijskim standardom ISO 17025. Med 25. gorivnim ciklusom je bilo v začasno skladišče za NSRAO v NEK uskladiščenih 163 paketov oziroma 52,7 m3 teh odpadkov. V začasnem skladišču NSRAO je bilo 30. 3. 2012 uskladiščenih 3753 paketov z okvirno prostornino 2239 m3.

Za leto 2011 lahko ugotovimo, da so bili pretoki Save zaradi pomanjkanja padavin in zaradi visokih temperatur nizki. Zahvaljujoč dobri koordinaciji vodnega režima s pomočjo hidroelektrarn na Savi in polni pripravljenosti lastnih hladilnih zmogljivosti smo v NEK lansko leto kljub suši dosegli načrtovano proizvodnjo. Tudi v letošnjem letu je NEK ob nizkih pretokih reke Save obratovala s polno močjo in v skladu z upravnimi omejitvami, njena proizvodnja pa je nekoliko višja od načrtovane. Ob tem je seveda izjemno pomembno, da je elektrarna istočasno dosegla zastavljene cilje s področja jedrske varnosti in pripravila pomembne projekte za tehnološko nadgradnjo.

Gledano širše bi lahko rekli, da je bila jedrska varnost z vidika naravnih ekstremnih pojavov osrednja tema v letu 2011, kar je bilo po dogodkih na Japonskem pričakovano. Evropske politične in strokovne organizacije ter državni upravni organi so sprožili sistematične "stresne teste" vseh jedrskih elektrarn v Evropi s ciljem, da se preveri projektna ustreznost glede naravnih nesreč. Opredeljena je bila enotna metodologija v okviru ENSREG-evropske ekspertne skupine sestavljene iz predstavnikov upravnih organov vseh članic EU. NEK je proces uspešno končala, skupno zaključno poročilo pa se pričakuje sredi letošnjega leta.

NEK je v skladu z dobro varnostno kulturo na dogodke reagirala proaktivno in učinkovito. Analizirali smo operativnost Navodil za ukrepanje ob težkih nesrečah SAMG, izvedli sistemske prilagoditve in dopolnili mobilno opremo za zagotavljanje električne energije za potrebe lastne rabe, stisnjenega zraka za krmiljenje in regulacijo sistemov in hladilne vode ob morebitni odpovedi fiksnih sistemov. Razširili smo usposabljanje osebja in dokazali, da se lahko uspešno soočamo z naravnimi nesrečami, ki presegajo projektne vrednosti. NEK bo nadaljevala tehnološko nadgradnjo na podlagi 5-letnega načrta, ki se vsakoletno obnavlja glede na nove prioritete in tako zagotavljala pričakovano raven jedrske varnosti in pogoje za dolgoročno obratovanje.

V preteklih 18 mesecih so se izvajale tehnološke posodobitve, ki jih je bilo možno izvesti glede na obratovalne omejitve elektrarne. Med te projekte sodijo:
• razširitev in posodobitev sistema za detekcijo požara v tehnološkem delu NEK;
• izvedba dodatnega vira varnostnega električnega napajanja;
• izdelava priključnih mest na sistemih elektrarne, ki bodo omogočala priključitev mobilne opreme za zagotavljanje električne energije, stisnjenega zraka in hladilne vode ob morebitni odpovedi fiksnih sistemov;
• izboljšanje poplavne varnosti z dvigom visokovodnega nasipa ob levem bregu Save in ob Potočnici za primer maksimalne poplave, določene na podlagi nove metodologije.

Remont je ob obratovanju v 18-mesečnem ciklusu izredno delovno intenzivno obdobje, saj je potrebno opraviti menjavo goriva, preventivne preglede in vzdrževalne posege ter modernizacijo sistemov in opreme. Visoki obratovalni standardi zahtevajo velik obseg investicijskih in ostalih vzdrževalnih aktivnosti.

Večji remontni vzdrževalni posegi:
- zamenjava 56 gorivnih elementov,
- izpiranje usedlin uparjalnikov,
- pregled U-cevi uparjalnikov,
- zamenjava motorjev ventilacijskih enot VA101,
- pregled motorja reaktorske črpalke,
- zamenjava transformatorja lastne rabe T2,
- meritve debeline cevovodov sekundarne strani z ultrazvočno metodo in po potrebi zamenjava cevovodov.

NEK v skladu z dolgoročnim planom investicij nadaljuje z intenzivno tehnološko nadgradnjo. Tudi med remontom 2012 bo izvedeno okvirno 30 načrtovanih modifikacij. Večje modifikacije, ki bodo izvedene med remontom:
- zamenjava rotorja glavnega električnega generatorja,
- zamenjava glave reaktorske posode vključno z izboljšavami, povezanimi s hlajenjem reaktorske glave, zaščito pred nevtronskim in gama-sevanjem in posodobitvami, ki bodo poenostavile redna remontna opravila,
- dokončanje razširitve in posodobitve sistema za detekcijo požara v tehnološkem delu NEK,
- izboljšava varnostnega napajanja z izvedbo priključitve novega dizelskega generatorja v sistem varnostnih zbiralk,
- instalacija opreme s stališča EQ-programa za zagotavljanje varnostnih funkcij v primeru projektnih nezgod,
- zamenjava sprožilnikov izolacijskih ventilov glavne napajalne vode in razširitev nadzora nad delovanjem komponent,
- nadgradnja sistema za detekcijo tujkov v primarnem sistemu,
- zamenjava sekundarne opreme 6,3-kilovoltnega električnega sistema ter nadgradnja obstoječe podnapetostne zaščite varnostne zbiralke z uvedbo druge stopnje,
- obnovitev transformatorskega polja z zamenjavo odklopnika in ločilnikov ter odstranitev zveznega polja,
- rekonstrukcija 400-kilovoltnega stikališča NEK z zamenjavo 400-kilovoltnih zbiralk in ozemljil,
- obnova 400-kilovoltnega polja Maribor ter izgradnja novega DV-polja Maribor.

Poleg zaposlenih v NEK bo dela opravljalo še okvirno 1500 delavcev pogodbenih partnerjev. Remontna zaustavitev se bo začela 14. aprila 2012 z izključitvijo elektrarne iz elektroenergetskega omrežja in bo okvirno trajala 40 dni.

Novica

Poročilo o delovanju NEK za oktober 2021

Več
Zanimivost

Slovenija v letu 2021 na lestvici energetske trileme ostaja med dvajseterico najboljših na svetu

Zanesljivost oskrbe
Več
Novica

Slovenska in hrvaška stran na rednem srečanju meddržavne komisije NEK

Več