O nas
Dolgoročnost za trajnostni razvoj

Zaključen 26. gorivni ciklus, začenja se remont

Nuklearna elektrarna Krško (NEK) uspešno zaključuje 26. gorivni ciklus, ki se je začel po zaključku remonta 27. maja 2012. To je šesti zaporedni 18-mesečni gorivni ciklus. Elektrarna je obratovala varno in stabilno ob doslednem upoštevanju upravnih omejitev glede vplivov na okolje. Poslovali smo družbeno odgovorno, zakonito in gospodarno v skladu z gospodarskim načrtom, dosegli smo zastavljene obratovalne cilje. V 26. gorivnem ciklusu je NEK proizvedla 7.937.460 megavatnih ur neto električne energije, kar je približno na ravni planirane proizvodnje za to obdobje. Remontna zaustavitev se bo začela 1. oktobra 2013 z izključitvijo elektrarne iz elektroenergetskega omrežja in bo trajala okvirno dober mesec dni.

Tekočinski in plinski izpusti radioaktivnih snovi so bili tudi v 26. gorivnem ciklusu pod upravno omejitvijo, prav tako toplotni vplivi na reko Savo. NEK je obratovala v skladu s slovensko zakonodajo ter visokimi standardi, ki veljajo v svetu. Odgovoren odnos elektrarne do okolja potrjuje pozitivna ocena zunanje presoje skladnosti sistema kakovosti v NEK s standardi ISO 14001, ki je potrdila, da v NEK skrbno ravnamo z okoljem. Zunanja presoja v lanskem letu je zaključila, da v NEK upoštevamo najvišje varnostne, tehnične in kakovostne standarde tudi na področju varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti in da izpolnjujemo merila, ki jih določa standard OHSAS 18001. Ponovno sta bili potrjeni dobra praksa in skladnost delovanja internih laboratorijev NEK – ki merijo radioaktivnost tekočinskih in plinskih izpustov iz NEK ter individualne doze posameznikov –, z laboratorijskim standardom ISO 17025. Med 26. gorivnim ciklusom je bilo v začasno skladišče za nizko in srednje radioaktivne odpadke v NEK uskladiščenih 229 paketov oziroma 49,365 m3 teh odpadkov.
Junija 2012 je Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost zaključila upravni postopek z odobritvijo celovitega programa nadzora staranja opreme, kar je eden od pomembnih predpogojev za predvideno podaljšanje obratovanja elektrarne, ki tako po treh desetletjih komercialnega obratovanja vstopa v drugo polovico obratovalne dobe.
Jeseni 2012 objavljeno končno poročilo Evropske komisije o izrednih varnostnih pregledih vseh evropskih jedrskih elektrarn ali tako imenovanih stresnih testih je potrdilo, da ima NEK zelo dobre rezultate in je ustrezno pripravljena na ekstremne zunanje dogodke.
Tudi za lansko in letošnje poletje lahko ugotovimo, da so bili pretoki Save zaradi pomanjkanja padavin in visokih temperatur nizki. Zahvaljujoč dobri koordinaciji vodnega režima s pomočjo hidroelektrarn na Savi in polni pripravljenosti lastnih hladilnih zmogljivosti je NEK obratovala s polno močjo in v skladu z upravnimi omejitvami.
Jeseni 2012 je bila potrebna ročna zaustavitev elektrarne zaradi povečanja naplavin v reki Savi in posledično poslabšanih pogojev hlajenja glavnega kondenzatorja. Februarja letos se je NEK samodejno zaustavila zaradi mehanske poškodbe izolacijskega ventila na glavnem parovodu v sekundarnem delu elektrarne.
Ob tem je seveda izjemno pomembno, da je elektrarna dosegla zastavljene cilje s področja jedrske varnosti in pripravila pomembne projekte za tehnološko nadgradnjo tudi v Programu nadgradnje varnosti. Ta Program pomeni operativno izpolnjevanje zahtev upravne odločbe iz leta 2011 po izrednem varnostnem pregledu in odziv na formalno odobritev podlag za dolgoročno obratovanje.

V preteklih 18 mesecih so potekale tehnološke posodobitve, ki jih je bilo možno izvesti glede na obratovalne omejitve elektrarne. Med temi posodobitvami so:
• zaključek nadgradnje sistema protipožarne detekcije,
• začetek projektov Programa nadgradnje varnosti, ki bodo v funkciji po remontu 2013,
• nadaljevanje zamenjave opreme v stikališču in priprave za priključitev novega ELES-ovega 400-kilovoltnega daljnovoda Krško–Beričevo,
• izgradnja prostora za shranjevanje mobilne opreme za primer izrednega dogodka.
Remont je ob obratovanju elektrarne v 18-mesečnem ciklusu izredno delovno intenzivno obdobje, saj je treba opraviti menjavo goriva, preventivne preglede in vzdrževalne posege ter modernizacijo sistemov in opreme. Visoki obratovalni standardi zahtevajo obsežna investicijska in ostala vzdrževalna dela. Da bi se ti procesi zaključili kakovostno, v zastavljenih rokih in ob stalnem zagotavljanju jedrske varnosti, potrebujemo dobro pripravljenost, organizacijo, zbranost in sodelovanje delavcev NEK in delavcev pogodbenih partnerjev. Le dosledna in kakovostna izvedba načrtovanih del je lahko podlaga za dosego dobrih obratovalnih rezultatov v naslednjih gorivnih ciklusih.
Remontna zaustavitev se bo začela 1. oktobra 2013 z izključitvijo elektrarne iz elektroenergetskega omrežja in bo trajala približno dober mesec dni. Večji vzdrževalni posegi:
- zamenjava 56 gorivnih elementov,
- izpiranje usedlin uparjalnikov,
- zamenjava vodil detektorjev za meritev porazdelitve moči v jedrski sredici,
- desetletni remont visokotlačne turbine,
- meritve debeline cevovodov sekundarne strani z ultrazvočno metodo in po potrebi zamenjava cevovodov,
- zamenjava varnostnih 125-voltnih baterij proge A in 220-voltnih baterij za napajanje ostalih sistemov.
NEK v skladu z dolgoročnim planom investicij nadaljuje z intenzivno tehnološko nadgradnjo. Tudi med remontom 2013 bo izvedenih okvirno 30 načrtovanih modifikacij, med njimi:
- obnova 400-kilovoltnih daljnovodnih polj TUMBRI I in II ter izgradnja 400-kilovoltnih daljnovodnih polj BERIČEVO I in II (obseg ELES),
- izgradnja redundantnega 400-kilovoltnega transformatorskega polja ter dokončanje posodobitve obstoječega 400-kilovoltnega transformatorskega polja,
- zamenjava glavnega transformatorja, nazivne moči 400 MVA, z novim transformatorjem, moči 500 MVA,
- zamenjava 118 VAC regulacijskih transformatorjev,
- zamenjava sistema meritve temperature reaktorskega hladila,
- posodobitev izolacijskih ventilov glavnih parovodov,
- zaključitev projekta nadgradnje sistema požarne detekcije,
- zagotovitev varnega dostopa v reaktorski bazen v zadrževalnem hramu,
- zamenjava osmih ventilov za nastavitev pretoka varnostnega vbrizgavanja v reaktorski hladilni sistem.
Izpeljana bosta tudi prva večja projekta iz Programa nadgradnje varnosti:
- Vgradnja sistema za odzračevanje in razbremenitev zadrževalnega hrama, ki zagotavlja minimalni izpust radioaktivnih produktov v okolje za primer malo verjetnih težkih nesreč. Sistem zagotavlja celovitost zadrževalnega hrama v pogojih visokih temperatur in nadtlaka ter minimalni nadzorovani izpust v okolje (< 0,1 % hlapljivih in trdnih delcev cepitvenih produktov sredice). Osnovni cilj modifikacije je ohranjati celovitost zadrževalnega hrama, tako se ta ob malo verjetni težki nesreči nadzorovano tlačno razbremeni preko filtrov.
- Z vgradnjo pasivnih avtokalitskih sežignih peči za vodik bomo ob malo verjetni težki nesreči omejili koncentracijo eksplozivnih plinov (vodika in ogljikovega monoksida) v zadrževalnem hramu.

Novica

Poročilo o delovanju NEK za oktober 2021

Več
Zanimivost

Slovenija v letu 2021 na lestvici energetske trileme ostaja med dvajseterico najboljših na svetu

Zanesljivost oskrbe
Več
Novica

Slovenska in hrvaška stran na rednem srečanju meddržavne komisije NEK

Več